Kotli na biomaso

 

Les kot najstarejši energetski vir na svetu

Les je na voljo je pred našim pragom in neprekinjeno raste že stoletja. Pravzaprav predstavlja uskladiščeno sončno energijo. Les izgoreva brez ostankov žvepla in za razliko od fosilnih goriv je pri gorenju nastajajoči CO2 del naravnega ogljikovega krogotoka. Tako se pri izgorevanju biomase v ozračje sprosti samo tolikšna količina CO2, kot ga nastaja pri trohnjenju v gozdu. Prav tako ogrevanje z lesom ne povzroča učinka tople grede. 

 

 

novost-kombinirani-kotel-na-polena-in-pelete-frling-sp-dual

 

 

Kaj je lesna biomasa?

 Lesna biomasa je poleg polen ves odpadni lesni material (žagovina, oblovina, odpadki pri sečnji, obrezovanju dreves, itd.), ki ga lahko zmeljemo v sekance ali stisnemo v pelete. Lesna biomasa se uporablja za pridobivanje energije v obliki toplote, hlajenja in elektrike.

Kakovostno ogrevanje na biomaso - zgorevanje lesa z uplinjanjem

 Kakovostno ogrevanje na biomaso in zgorevanje lesa v energetske namene mora izpolnjevati posebne pogoje, kar zmorejo le sodobne kurilne naprave, prilagojene naravnemu načinu uplinjanja in zgorevanja lesa. Več kot 80 odstotkov suhega lesa se namreč najprej uplini in zgori šele kot lesni plin, preostanek pa je lesno oglje.

 

 Vsak les vsebuje določeno stopnjo vlage in pri temperaturah pod 100 °C se les bolj ali manj le suši, medtem ko se mehansko ne spreminja. Pri nadaljnjem segrevanju se začne njegov razkroj; to pomeni izločanje, in če je prisoten plamen, sprva površinsko gorenje gorljivih plinov. Tak proces poteka do vnetišča lesa, ki je okrog 270 do 300 °C. Šele pri temperaturah nad 330 °C je doseženo območje samovžiga, kar pomeni, da se bo gorenje nadaljevalo, tudi če vir gorenja odstranimo. V tem primarnem delu poteka (pirolitični) proces ob pomanjkanju zraka. Pravo in kakovostno gorenje, oksidacija, pa se začne šele pri višjih temperaturah (pri uplinjevalnih kotlih na lesno biomaso so dosežene celo temperature do 1200 °C), ko se uplini in zgori tudi lesno oglje, za kar pa je potreben dodaten zrak. Šele pri dovolj visoki temperaturi in predvsem zadostni količini zraka je zgorevanje popolno, posledice pa so odličen izkoristek, komaj omembe vreden ostanek negorljivih snovi (pepel) in minimalen izpust okolju škodljivih snovi v ozračje.

 V nasprotnem primeru, pri večini zastarelih in obenem premočnih kurilnih naprav, pa predvsem zaradi zastarele tehnologije in neprimerne regulacije, ki temelji na pripiranju zraka, lesni plini ne zgorijo popolnoma, ampak se ohlajeni utekočinijo in v obliki saj in katranskih oblog nabirajo v kurišču in dimniku. Kar nekaj sestavin v nezgorelih lesnih plinih – ogljikov monoksid, ogljikovodiki, dušikovi oksidi – pa je zelo nevarnih za okolje.

 Za kakovostno in okolju prijazno ogrevanje na biomaso torej moramo uporabljati sodobne kurilne naprave, v katerih ločeno poteka razpad goriva z uplinjanjem (primarni del) in zgorevanje ogljika in gorljivih plinov (sekundarni del). Poleg tega je pomembno doseganje visokih temperatur in turbulence, ki omogoča zadostno mešanje gorljivih plinov z zgorevalnim zrakom. Zato sta za kakovostno ogrevanje na biomaso nujno potrebna ventilator in regulacija, ki spremlja zgorevalne parametre in vpliva vsaj na delovanje ventilatorja. Najboljši kotli, ki so sposobni obratovanja tudi pri delnih obremenitvah, pa s t. i. lambda sondo merijo vsebnost kisika v dimnih plinih in s tem vplivajo na stalno ohranitev optimalnih pogojev zgorevanja.